- Hej, prijatelj!

- Zdravo! Kako si?

- Vse v redu. Kaj pa ti?Kakšna novost?

- Z mano ne bi moglo biti bolje! Veš, želim si nekje preživeti nekaj sproščenih dni. Mi lahko svetuješ?

- Seveda, pojdi na Vrh svetega Mihaela v sovodenjski občini, blizu Gorice.

- Kaj ima posebnega tisto osamljeno naselje?

- Vso lepoto Krasa, pogled na morje, kaverne prve svetovne vojne, bližino meje s Slovenijo, hiše sredi rastlinja, mir, lahne sapice, ščebetanje ptic, meketanje koz, življenje v naravi... slovensko ljudsko izročilo...

- Kaj pa če si želiš pojesti kaj dobrega, domačega, posebnega?

- Grem k Devetaku...

- Kaj to pomeni? Kdo so?

- Devetak je priimek družine, ki že pet generacij - pomisli, od leta 1870 - upravlja svojo 'lokando', ki pa je sčasoma postala obredna točka kraške kuhinje. V jedilnici srečaš lastnika Avguština, njegovo sestro Nerino in hčerko Saro. Pri štedilniku pa gospodinji žena Gabriella (doma iz Brescie), ki po letih učenja pri Avguštinovi mami Mihaeli sedaj samodejno in zavzeto prenaša na krožnike kuhinjsko kulturo, ki je značilna za Kras; hkrati pa prenaša na hčerko Tatjano vse skrivnosti svoje obrti.

- Kaj pa je mogoče naročiti pri njih?

- Bližina meje s Slovenijo in Avstrijo je imela precejšen vpliv na kuhinjsko izročilo te gostilne. Najprej pač to, da je ostala gostilna, ki ponuja svojim obiskovalcem najboljše tradicionalne kraško slovenske in srednjeevropske jedi in jim dodaja nove trenutne okuse. Kruh mesijo in pečejo doma, prav tako pripravljajo sami testenine, ki jim dodajajo razne zelenjave iz domačega vrta, ki ga gojita Avguštinov oče Renato - z vnukinjo Saro skrbita za kmetijo - in svak Claudio. Sicer pa jedilni list dosledno spoštuje zaporedje letnih časov.

- Zanimajo me značilne jedi po naročilu.

- Skupaj z značilnim in ročno narezanim pršutom je med najbolj starimi recepti »šelinka«, enolončnica z zeleno in svinjskim mesom, ki se mora kuhati najmanj šest ur na ognju, ki ima les za kurjavo; »mlinci« so doma izdelane testenine, ki jih popečejo v peči; rižota z okusnim kraškim sirom Jamar; »supeta«, ki je kokošji žvecet; kraški kozliček ali jagnje; krajevna divjačina s sadjem ali pa telečji filet po kraško; značilne sladice, med katerimi izstopajo »gibanica«, kuhani štruklji in bela potica, kar se je ohranilo že od nekdaj do današnjih dni.

- Je vse to mogoče povezati s kakšnim dobrim vinom?

- Seveda, izbira je široka... seznam vin je zelo izbran in zaobjema okrog 600 različnih vrst-etiket; posebna pozornost je namenjena krajevnim vinom s Krasa, iz Brd, Posočja in Vipavske doline. Seveda ne manjkata Vitovska in Teran (dve avtohtoni vrsti s Krasa). Vsa ta vina so shranjena v kleti, ki jo je skopal Avguštinov oče v živo kraško skalo.

- Kako pa je prostorsko porazdeljena ta značilna restavracija?

- Premore tri dvorane z 18, 25 in 35 prostori in jedilnico med arkadami za kosila in večerje na prostem, točilnico za pokušnjo vin in značilnih prehrambenih izdelkov, sanitarije za invalide, klimo napravo za hlajenje in čiščenje zraka ter široko varovano parkirišče.

- Po vsem tem pa, kje lahko prenočim?

- Nobene težave ni v zvezi s tem: družina Devetak je pomislila tudi na to željo! Od poletja 2007 je odprta Lokanda (hotel) z 8 samostojnimi spalnicami, ki so urejene v starem kraškem slogu a z vsemi udobnostmi. Prostore so pridobili na površini starega hleva.

- Hvala, prijatelj. Veš, kaj ti povem? Še sam grem na obisk na Kras, da se sprostim in zaužijem zaznave starega izročila, hkrati pa se umaknem za kratek čas od realnega sveta!